fbpx

Naj ji bo ime Polona. Polona je mama dveh otrok. Polona je bila v času koronakrize napotena na čakanje na delo. Lahko, da poznate tisti kritični trenutek pičlega veselja in prikrite stiske, ki je čustveno barval njeno pot do doma. Razmišljala je, kaj vse lahko poče s svojim novim »prostim« časom! In odločila se je, da bo naredila najbolj logično potezo! Generalko!

Pospravila bo bajto! Do zadnje daske! Do slehernega kotička. Pomila bo vsa okna. Premetala vse papirje! Najmanjši prahec bo pokleknil pod njeno kontrolo. Otroka bosta obvladala znanost in tehnologijo! Otroka bosta pridna, kot sta pridna Tomaž in Anica v pravljici Pike Nogavičke. Tiho bosta sedela za mizo, polikana in poštirkana, radirala in pisala šolske naloge tja do poznega večera. Polona bo kuhala in pekla potice! Vsak dan bo v kuhinji zadišalo! Sreče bo na pretek!

Minilo je par tednov. Hiša je ostala v enakem stanju. S šolskim delom so v zaostanku. Namesto tiste sreče je naenkrat na pretek skrbi. Namesto buhteljnov v pečici narašča tesnoba v želodcu. Se vam sliši morda znano?

Kako se organizirati? In kako s čustvi? Kam pospraviti novonastalo stisko samoobtoževalnih misli, ki vam sporočajo vnovičen poraz na celi črti? Se morda samo tako zdi, da je iz te luknje skoraj nemogoče produktivno splezat?

Najprej poglejmo vzrok. ki je našo Polono pripeljal do kolosalnih odločitev. Vzrok je želja po ohranitvi kontrole nad situacijo. Naš um in naše telo premetavajo negotovost, strah in skrb. Tako um, kot tudi telo, iščeta varen pristan. Kontrolo vidimo, kako se odslikava s počiščenih površin kuhinjskega granita in kopalniške keramike. Kontrolo nam odslikava popolnost naših otrok in tako se včasih nadnje lahko zgrne jeza in njen povišan glas, ko nam le-ti ne vračajo te idealizirane projekcije.

Dejstvo je, da smo izgubili velik del občutka kontrole nad lastnim življenjem. To pa še ne pomeni, da kontrole nimamo oz. da je ne moremo produktivno prakticirati.

Tesnoba, ki jo povzročata strah in negotovost, je del zelo normalno čutenje v dani situaciji. Gre za čutenje, ki ga lahko upravljate samo tako, da ga sprejmete, mu prisluhnete in se z njim zelo previdno in pozorno pogovorite. To pomeni, da si je treba vzeti čas za umik v vašo notranjost. Splača si vzeti nekaj časa zase, za spanec, za umirjanje, za sprehode, za stik s samim seboj.  

Ko izgubimo kontrolo, je ne gre iskat v hitrejšem tempu. Najdete jo tako, da upočasnite.

Nekaj je pomembno vedeti o čustvih. Kadar se dve nasprotujoči se čustvi v našem telesu borita za nadvlado, se rado zgodi, da padete v PAT pozicijo. Predstavljajte si ti dve čustvi kot dve sili, ki delujeta na en sam objekt v nasprotnih smereh. Ne premaknete se nikamor. Ne levo, ne desno. Ne premaknete ničesar. Ne enega, ne drugega. V vas pa tesnoba raste, kajti ti dve sili pritiskata na vas z dveh različnih koncev.

Kako naj se Polona torej loti zadeve? Najprej – osredotoči naj se na eno samo prioriteto. Znotraj te prioritete naj uporabi strategijo selektivne kratkovidnosti. Kaj to pomeni, si poglejmo na primeru.

Predstavljajte si, da vozite avto v megli. Zamislite si, da vozite v najgostejši megli vseh časov, ki simbolizira današnji trenutek. Verjetno se strinjate z mano, da se je dobro osredotočiti na črtice, ki jih vodimo pred seboj na cesti? Črtica za črtico vam sporočajo, da ste še vedno na cesti, da vozite v pravo smer. V opravilnem smislu vsaka od črtic predstavlja eno samo jasno opravilo – en sam naslednji akcijski korak. Vaša naloga je, da sistematično zaključujete opravila, ki so tisti trenutek pred vami. Osredotočeno ter potrpežljivo vztrajajte dovolj dolgo, da jih zaključite, predenj se lotite naslednjega.  

»Popolno je tisto, kar je narejeno.« 

Selektivna kratkovidnost pomeni, da se osredotočaš na tisto, kar je pred tabo v danem trenutku. Na tisto, in samo na tisto, dokler zadeve ne pripelješ do nekega smiselnega zaključka. Ko obvladate flow znotraj upravljanja s fokusom, lahko manevrirate oz. rotirate z opravili večih prioritet. A znova v obvladljivih okvirjih zelo enostavnih opravil, ki jih lahko v kratkem času pripeljete do konca.

Takšno sistematizirano osredotočanje je temelj produktivnosti, ki v kriznih razmerah še bolj pride do izraza. Omogoča, da veliko naredite, ker vam na ta način uspeva selektivno umikati misli z drugih odprtih zadev, ki jih dandanes, roko na srce, ni malo.  

Vse obsegajoči plani v danih okoliščinah niso smiselni, kajti zelo težko je napovedovati prihodnost v času ene največjih ekonomsko zdravstvenih kriz, kar smo jih doživeli v zadnjem stoletju. Pogled predaleč naprej zna biti še vsaj teden ali dva preveč meglen, zato je ključno, da opravilno gledano zapeljemo zgolj do naslednje črtice na cesti življenja in hkrati verjamemo, da BO vse dobro in da nenazadnje premikamo življenje naprej! Vse se bo dobro izteklo. Vse bo tako, kot mora biti. Vse bo O.K.

V kolikor imate tudi vi vprašanje, ki se tiče vaše produktivnosti v času koronakrize, vabim na meta@metagroselj.com

Ostanite zdravi ❤️

PS: Polona je izmišljeno ime zelo realne coaching klientke, ki mi je včeraj zastavila to vprašanje oz. predstvaila podoben problem. Danes zjutraj me je presentil na mailu in ga delim, ker v tem času tesnobe pomaga tudi meni, da ostanem varno na cesti 🙏