fbpx

Avgustovska številka revije za kadrovski management HR&M je objavila tudi moj članek na temo današnjih motilcev, ki nam vsem prepogosto “ukradejo” preveč časa in pa pozornosti. Članek si lahko preberete spodaj ali prelistate revijo tukaj. Prijetno branje želim!

Svoj izvod knjige FOKUS pa vam je na razpolago na tej povezavi. Hvala!


Kdo vam danes »krade« čas – in pozornost?

Današnji delovnik je enostavno ena velika norišnica. Več možnosti imate, da v vaši pisarni najdete rudnik diamantov kot pa čas za neokrnjeno pozornost na vaše prioritete. Kar je res pomembno, se iz nekega nadnaravnega razloga ves čas seli na seznam »jutri«. Se sliši znano? Berite naprej…

Vsak dan znova začnete bitko s časom. Kot bi tekli šprint na 200 metrov z ovirami, medtem ko z eno roko mečete bumerang, z drugo pa ga lovite!

Kdaj pa kdaj si morda tudi vi enostavno zaželite vsaj trohice miru in ščepca tišine, da bi se lahko osredotočili na bistvo, namesto da se ukvarjate z vsem drugim.

Delovnik namreč prežemajo stalne prekinitve, ki vam sistematično kratijo čas za globoki fokus. A delo mora biti opravljeno, zato ga nosite domov. V upanju, da v varnem zavetju našega zasebnega najdete tisti mir in tisto tišino. Tako izgubljate čas na obeh straneh enačbe. Izgubljate čas, ki je potreben za fokusirano delo. Izgubljate čas, ki je potreben za kvaliteten počitek in rejuvenacijo.

Se sliši znano? Niste sami.

Statistike Eurostat1kažejo, da več kot polovica današnjega delovno aktivnega prebivalstva poroča o splošni utrujenosti, nekje desetina pa jih že kaže resne znake preobremenjenosti. Dve tretjini ljudi pričakuje, da se bo z delom povezan stres v naslednjih letih še povečal. Stres, bolezen, izgorevanje, depresija in anksioznost ter nespečnost so samo nekateri od prežečih simptomov nezdravega ravnovesja med življenjem in delom.

Vse bolj in bolj pa v ospredje prihaja specifična značilnost, ki jo zaznava klinična psihologija – farmacevtska industrija že ponuja rešitev za ta problem v obliki tabletke. Adderall in Ritalin sta samo nekatera od zdravil na recept, ki rešujejo problem motnje pozornosti in ta problem oz. simptome zanimivo izkuša vse več in več ljudi. Ti »ojačevalci osredotočenosti« so postali v ZDA najhitreje rastoči produkt farmacevtske industrije.

Če nam prodajajo osredotočenost – kje smo jo torej izgubili? Zakaj jo izgubljamo? Kje jo izgubljamo? In bistveno vprašanje: Ali jo lahko ukrademo nazaj? Našteta so ključna vprašanja moje knjige FOKUS – »Vzemi si čas zase in za svoj uspeh«.

Hkrati so ključna vprašanja članka, ki ga pravkar berete. Osredotočeno. Seveda.

Imaš pet minutk?

Imate motilce? Popisujte jih.

Enostavno vzemite list papirja in popisujte, kdo vas je zmotil, ter ob tej osebi naredite črtico. Če vas bo ta oseba znova zmotila, »zacahnajte« novo črtico. In tako naprej. Ugotovili boste, da vas sploh ne moti toliko različnih ljud. Rešitev za ta problem je enostaven, dogovorite se s temi ljudmi za neko konkretno uro v dnevu, v kateri boste rešili večino odprtih vprašanj. Problem rešen, motenje reducirano, koncentracija povrnjena.

Danes je ta problem precej drugačen. Kompleksnejši. Danes smo sami sebi največja distrakcija. 24 ur na dan lahko dostopamo do vsega in to terja svoj davek. Stavim, da opazite tudi sami. Greste na internet, da poiščete neko informacijo, 45 minut kasneje sami sebe zalotite na sredini zelo zanimivega bloga, ki ni niti najmanj povezan z tistim, kar morate ta dan nujno opraviti.

Na naših »pametnih« delovnih orodjih ves čas plešejo, skačejo, piskajo in pingajo vabljive vsebine, ki se jim začuda ne moremo upreti. Speljejo vašo pozornost drugam – in problem je v tem, da se na naloge ne vračamo, da bi jih zaključevali. Delovnik se s tem podaljšuje.

Dobrodošli v ekonomiji pozornosti

Ste se kdaj vprašali, kako to, da se vam Google, Yahoo, Youtube, Facebook in podobne platforme sodobnega časa ponujajo v uporabo kar tako, zastonj? Kako to, da oni medtem, ko vam nič ne računajo za uporabo, služijo milijardne dobičke? Kupčija je enostavna: pridobijo vašo pozornost, nato pa to pozornost prodajo. Zamenjajo jo za oglaševalski denar. Kot bi bila dobrina. Predmet. Stvar.

Danes živimo v tako imenovani »ekonomiji pozornosti«, v kateri je naša pozornost dobila menjalno vrednost. S pozornostjo trgujejo mnogi – morda celo vsi. Morda pa jo prepogosto ponujamo, in prepoceni. 

Izraz »ekonomija pozornosti« naj bi prvi leta 1971 uporabil Herbert A. Simon3, ko je razlagal tisto, kar informacija od vas vzame. Vzame vašo pozornost.

Pozornost je zavest, usmerjena na eno samo specifično informacijo iz okolja. Ne glede na to, kako dolgo usmerjate to pozornost, se zgodi dvoje: zaveste se je, nato pa se odločate, ali naj glede te informacije kaj ukrenete ali naj greste naprej.

Zamislite si, da na poti domov nenadoma zagledate medveda. Najprej se ozavestite, da se to zares dogaja. Torej medved je. Nato se odločite, kaj boste glede tega ukrenili. Se boste borili? Boste pobegnili?

Medveda ne srečate vsak dan. Distrakcije srečujemo vsakih par sekund.

S tem, ko namenite samo sekundico neki nepomembni informaciji (samo podrsate po telefonu, da preverite, če je tam kaj novega), ste že izrinila del bistva prioritete iz vašega kratkoročnega delovnega spomina.Vzeli ste si tudi moč delovati v polni delovni hitrosti. Šele v globokem fokusu dobimo sposobnost delati v najvišjih obratih. Zato je za produktivno delovanje pomembno, da se zavestno in pogosto umikate od tehnologije.

Zanimivo, točno to počnejo prav tisti, ki so za nas to »pametno« tehnologijo razvili. Zaposleni pri Googlu, Twitterju, Facebooku …, ki so pravzaprav soustvarili ta zasvajajoča okolja, se sami oddaljujejo od interneta, naročajo svojim IT strokovnjakom, naj jim montirajo »varovala« pred surfanjem ali nalaganjem aplikacij ter zaklepajo svoje pametne telefone v trezorje, da do njih ne morejo dostopati. Odvisnosti od tehnologije so danes kompleksne in jkih je mnogo.

Sledenje impulzom

Ljudje iz zakulisja5točno vedo, da ima industrija na razpolago izjemno učinkovite možnosti prepričevanja, in vedo tudi to, da jih s pridom izkorišča, da vas »drži prilepljene«.Da gre za manipulacijo, priča dejstvo, da so ta prepričevanja usmerjana v vaš limbični sistem, čustveno srčiko vaših možganov, na katero imate na nek način tudi najmanj vpliva. Limbični sistem je kraj, kjer prebivajo vaše odvisnosti, kompulzivna vedenja in vzorci, ki se kar pojavljajo, pa čeprav si želite sprememb. Limbični sistem je tisti hudiček, ki vas nagovori, da pohrustate še en rogljiček, pa čeprav ste pojedli že dva in sploh niste lačni.

Če si lahko kaj sposodimo od gurujev silicijeve doline, ki so razvili naša današnja delovna orodja, je to morda dan brez pametnega telefona. Sestanki brez računalnikov. Pravilo 7 – 7, ki pravi, da zaposleni ne smejo pošiljati mailov med sedmo zvečer in sedmo zjutraj. Potem je tu še vikend brez vsakršnega dostopa do tehnologije. Če iz njihovega vedenja lahko izvlečemo nekaj, potem so to uradne ure dostopnosti do naše pozornosti.

Če smo pred leti upravljali čas, danes upravljamo svojo pozornost.

Mora biti zavestno pod našo kontrolo. Komu jo bomo namenili, kdaj in koliko.- Ravno vaša pozornost je ključna razlika med produktivnim in neproduktivnim delom – in življenjem. Če je nimate pod kontrolo, boste pregorevali.

Kako ustvarite pogoje globokega fokusa?

Če ne upravljate s pozornostjo, ogromno delate, malo naredite. Ne zdržite namreč tiste bolečine vztrajanja, kot nebi zdržali odtegnitvenega šoka. Morda tudi v svojem kolektinu prepoznate ljudi, ki so ves čas prezaposleni. Delajo več kot 8 ur na dan. Vidno hitijo. Ves čas se jim mudi. A od njih ni rezultatov, kot bi jih pričakovali. Kurijo sami sebe. Brez da bi nekaj tudi dosegli. Ni nujno, da gre za klinično potrjeno motnjo pozornosti. Vsaka pozornost je krhka. Vsak od nas  zna delovnati impulzivno. Vsaka vdaja motnji pa od nas vzame torej dve vrsti časa. Čas pozornosti, ki ste ji jo namenili + čas za vnovično vzpostavitev stanja globokega fokusa..

Raziskave na področju motenj pozornosti (Hallowell kot tudi Mark, Gudith, Klocke6) govorijo o tem, da za ponovno hitrost polnega teka možgani potrebujejo 10 do 25 minut. Ni torej nenavadno, da nam je prvih 10 minut koncentracije najtežje. Vsiljujejo se misli. Tudi čustva. Včasih dolgčas. Tudi strah. A bistvo je da vstrajate in sistematično povečujete čas osredotočenosti, dokler vam ne pride v navado osredotočati se vsaj dvakrat na dan po dve uri7na ključno prioriteto, z namom, da jo tudi zaključite – ne da bi se medtem odzivali na potrebe drugih.

Biti fokusiran na eno stvar 120 minut je nekaterim zelo težko, kajti to povezujejo z neodzivnostjo. Pri svojem delu sem opazila, da ljudje včasih ne zdržijo niti 5 minut, ne da bi podrsali telefon ali preverili mail. V teh situacijah svetujem štopanje in sistematično podaljševanje časa oredotočenosti, dokler ne dosežete celih 120 minut intervala.

V knjigi FOKUS nadalje opisujem 6 načel produktivnega delovanja, ki so:

  1. Načelo JASNIH MEJA

Distrakcije bodo vdirale v vaš vsakdan, vse dokler jim ne boste jasno in glasno zaprli vrata.  Smiselno si je organizirati svoj urnik v obliki nekih »uradnjih ur«. Jasne meje vam bodo pomagale ohranjati odzivnost, hkrati pa vam bodo omogočate tisti mir in tisto tišino, ki ju rabite za globok fokus.

  1. Načelo ZAKLJUČEVANJA

Motilci so krasni izgovori za en kup odlašanja, zavlačevanja in nekoristnega perfekcionizma, ki vam onemogoča, da bi hitro zaključevali naloge. Zaključevanje je namreč ključ do znievanja stopnje stresa. Prav zaključevanje je tista pozitivna razvada, ki vas najhitreje pripelje do uspeha.

  1. Načelo POZICIONIRANJA

Če imate težavo z besedico »ne« vam bo koristila informacija, da je to točno tista beseda, ki uspešnim, slavnim, bogatim najbolj koristi in jo uporabljajo največ. V tej besedi je namreč moč. Manj jo uporabljate, manj imate moči. Če želite torej dvigniti svojo vrednost v očeh vaših delodajalcev ali strank, se morate naučiti na pozitiven način zavračati nebistveno. Spet z namenom, da ohranjate jasen fokus.

  1. Načelo DIAMANTNIH PRIORITET

Bistveno je, da svojo pozornost namenjate pravim prioritetam visoke vrednosti. Pogosto me ljudje sprašujejo točno to. Kako naj sestavimo seznam prioritet po vrstnem redu? Moj odgovor je vedno isti. Ni vam treba sestavljati celotnega vrstnega reda – bistveno je, da izberete tisto eno samo nalogo, ki ji lahko v celoti posvetite vašo neokrnjeno pozornost.

  1. Načelo TOP KONDICIJE

Čas za sprostitev, šport, druženje in zabavo je dejansko izjemno koristna naložba, ki se odraža v hitrejšem doseganju ciljev na področju kariere! Zato takrat, ko športate, dejansko delate. Ko jeste kosilo, delate! Zmotno je razmišljanje, da je to »prosti« čas. Vsaka vožnja z avtomobilom zahteva tudi postanke na bencinskih črpalkah. Brez goriva se namreč ne pride nikamor. Z gorivom pa se lahko pride daleč hitro.

  1. Načelo SAMOZAUPANJA

Kaos okoli nas vselej uspe preglasiti tisti tih in nežen notranji glas, ki je vir kreativnosti, inovativnosti in zanosa. Zato v zadnjem poglavju knjige obravnavam stanje duha, ki se mu angleško reče »flow«, slovensko pa zanos ali tok. Gre za moč globokega fokusa, kjer najdete najboljše ideje, ki jih seveda s pomočjo prvih petih načel izpeljete v praksi.

Viri in literatura:

  1. Mrčela, A.K., Ignjatović M. (2012), Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, FDV, Ljubljana
  2. Hallowell, N. (2011) Driven to Distraction, New York, Simon & Schuster
  3. Simon H.A. (1969), The Science of the Artificial, MIT Press, Cambridge
  4. The Invissible Gorilla je eksperiment raziskovalcev Christoperja Chabrisa in Daniela Simmonsa, ki sta pokazala, da ljudje, ki so fokusirani na eno veliko stvar, brez težav spregledajo nekaj drugega. Več na www.theinvisiblegorilla.com
  5. Ljudi iz zakulisja najdete v organizaciji Time Well Spent, katere pobudnik je Tristan Harris. Več na www.humanetech.com
  6. Mark, G., Gudith, D., Klocke, U. (2008, p. 107 – 110), The cost of interrupted work: more speed and stress., Izdano Proceedings of the SIGCHI Conference of Human Factors in Computing Systems, AMC, New York

Komentiraj

metagroselj.com © 2019. Izdelava strani: IT Melona